"Ali vas lahko vljudno prosim da PRENEHATE GOBEZDAT?!"
Dotaknil se bom kulture dialoga v stroki in zastopstva njenih predstavnikov zunaj meja strokovne javnosti. Gre za dobro znane odzive na kritične poglede ali celo na napak razumljene spodbudne besede, kateri kaj dosti od naslova te kolumne niti ne odstopajo. Dostikrat se vnemajo burne razprave, mnenja se ne le krešejo ampak že kar gorijo, včasih vse dokler strasti ne pomiri minevanje časa. Ali je to zares potrebno? Kakšni so vzroki in dejavniki, ki vodijo v takšno nerazsodnost? Zakaj se v takšna prerekanja tako radi vživijo razumniki, oz. tisti, ki naj bi razumnost predstavljali? Odgovori niso daleč, a najprej poglejmo vzorec, ki je zelo prisoten v naši strokovni javnosti in katerega bi bilo nujno čimprej spremeniti.
Avtor: Robert Petrič
Uvod
Nedavno so se ob izidu prevoda Venelinove knjige z naslovom Starodavni in današnji Slovenci (prispevek o tem) in objavi datuma njene predstavitve na zgodovinski listi* burno odzvali nekateri strokovnjaki, kljub izrecnemu navodilu, da lista ni namenjena polemikam oz. osebnim izpovedim. Ker pa gre za javno zadevo se mi zdi primerneje, da svoje mnenje izrazim v tejle kolumni kot pa, da bi se spustil na isti nivo polemiziranja tam, kjer to ni zamišljeno. To pa zdaleč ni osamljen primer. Podobni izbruhi strokovnjakov se dogajajo pogosto. Še dosti burnejšim smo priče na raznih forumih ali celo na Wikipediji, kjer se pomembneži radi skrivajo pod priljubljenimi anonimnimi vzdevki. Tam potem stresajo svoj gnev na način, da se človeku že malo nenavadno zdi od kod so se sploh vzeli.
*mailing lista (e-poštni seznam), kjer vsak član lahko ostale seznani z dogodki povezanimi z zgodovino
Predsodki
Vnaprejšnje etiketiranje je, kot ostanek neke zdrave kmečke "pameti" ali pa kot večni sindrom črednega nagona, prisotno in s tem ukoreninjeno že od nekdaj. Razlaga takšnega pojava je sila preprosta: ker se običajnemu človeku ne ljubi ukvarjat z raziskovanjem se raje nasloni na nekaj kar je nekje slišal ali pa celo niti ne pomisli o čem je sploh govora in reče kar nekaj tjavendan. Nekateri so pač neizobraženi in kaj drugega od njih ni pričakovati. Vendar ko bližje pogledamo, vidimo, da so predsodki velika težava izobražencev. Kako to?
Močna čustva so učinkovito gorivo večine s predsodkom začinjenih odzivov. Izobraženec veliko let sledi svojemu idealu in morda se niti ne zave, da pri tem nehote gradi na preživetem ali celo zgrešenem temelju (oz. teoriji). Kot strela iz jasnega pa ga zadane, ko ga kolega (ali pa to kar sam kje prebere) seznani z mnenjem nekega (bognedaj nestrokovnega) raziskovalca, ki njegovo delo označi za nično. Namesto streznitve sledi popoln napad - morda celo kolektiven, saj se kolegi dobro zavedajo, da kaj kmalu lahko nekaj podobnega zadane njih, ker vendar temeljijo na skupnih spoznanjih oz. teorijah. Obrambni mehanizem je tako sprožil rdeči alarm, ki je še posebej med razumniki naših visokih šol zelo glasen.
Že pred časom sem tako osebno, ob objavi predavanj na temo Venetov dočakal sicer pričakovani in deloma nadzorovani izbruh gneva sicer priznanega arheologa Mitja Guština (oglejte si njegova odziva na naslednjih povezavah arhiva zgodovinske liste (žal so arhiv odstranili, zato smo odziva sedaj prilepili pod prispevek): odziv 1; odziv 2). Na srečo je bil zaradi takšnih neprimernih dejanj kasneje bil tudi odstranjen z liste. Se še spomnite porogljivega venetovanja v "znanstveni številki" revije Arheo? A ljudje smo optimisti. Ko sem se že nadejal, da so takšni napadi vedno bolj redki, se je zgodil buren odziv na predstavitev prevoda knjige, ki ga je organiziralo društvo Hervardi. Ker sem zadevo lahko od blizu spremljal, se mi zdi primerno, da potek dogodkov tudi tukaj navedem. Najprej se je oglasila ga. Ratej z ZRC-ja:
"Spoštovani,
izrecno nasprotujem objavam ZZD Hervardi na ZgoListi, ker gre za društvo s skrajno problematičnimi pogledi na sebe in svet. Če se bodo podobni ekscesi na Listi ponavljali, odločno zahtevam umik svojega e-naslova z nje.
Z lepimi pozdravi,"
Mateja Ratej,
Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU
Temu se je takoj pridružila ga. Lešnjak:
"Se močno strinjam.
lp,"
Simona Lešnjak
Le kaj je gnalo tudi prof. Repeta, da se je takole javno osramotil:
"Tudi jaz!"
Božo Repe
Vmes se je javil gospod Luka Lisjak, ki je sicer bil nekoliko spravnejši a vendar je napisal tole:
"ceprav razumem in v veliki meri tudi sam delim vzgibe, ki so spostovane kolege spodbudile k zahtevi o prepovedi objav ZZD Hervardi na zgodovinski listi, se s taksnim vnaprejsnjim ostrakizmom ne morem strinjati."
Njegov komentar sicer deluje pomirjevalno, vendar v resnici znova podžiga sovraštvo z razumevanjem nasprotovanja in s tem tudi jasno krši pravila liste.
Svoje že znane izjave v povezavi z očetovo naknadno podpisano izjavo (glej Znanost, Jan.-Feb. 2006) je na nek način dokazala, da se prav tako (še) ni sposobna držati pregovora o molčečih modrih. Sicer bi se njen odziv lahko nanašal le na kasnejšo objavo nekaga društva za spravo, vendar pa piše v temo, ki se nanaša na predstavitev Venelinove knjige in hkrati uporablja množino (da o kršenju pravil liste niti ne govorimo):
Politična obvestila posameznih strank in skupin nimajo mesta na zgodovinski listi!
Ljudmila Bezlaj Krevel
Kar ste pravkar brali ni nič nenavadnega. Podobnih zgodb je veliko.
Odgovornost?
Težava je predvsem v načinu v katerem se izobraženec oglaša, dostikrat pa tudi v strokovnosti njegovega odziva. Kakšna je torej odgovornost učenjaka, oz. katerim merilom bi naj sledil, da ohrani integriteto sebe in svoje stroke? Odgovornost je ogromna. Njegova integriteta je odvisna od dela s katerim se preživlja. Kdo bo ugovarjal, češ, ali se zato mora spustiti na vsakršen neprimeren nivo, kot ga k temu spodbuja kritik ali provokant? Ali je dolžan na izzive odgovoriti? Seveda je potrebno ločiti konstruktivnost od destruktivnosti, vendar ne s pomočjo čustev - strokovnjak naj to počne z razumom, z argumenti, ali pa naj bo raje kar tiho (kar sicer ne meče najlepše luči nanj, a s tem vsaj ohrani določeno dostojanstvo). Žal se nekateri takim merilom zlahka odpovedo. Morda bi nagrada "AAAS Scientific Freedom and Responsibility Award", podeljena kakšnemu drznejšemu članu SAZU lahko pomagala iz tovrstnih okov, saj organizatorji izrecno podpirajo takšne, ki se uspešno zoperstavljajo pritiskom režimov in znanstvenih srenj.
Zaključek
Kdo ve koliko načinov za neprimerno obračunavanje razumniki pri svojem sproščanju jeze še uporabljajo. S tem seveda delajo škodo sebi. Kar pa mene osebno najbolj strezni, s tem ustvarjajo nestrpno javno mnenje, v neukih ljudeh pa podžigajo čustva in sovraštvo. S takim početjem škodijo znanosti, kar je na koncu nič manj kot pljunek v lastno skledo. Kako žalostno, da se tega niti ne zavedajo!
Medtem bom potrpežljivo in cinično čakal na zborovanje zgodovinarjev z naslovom "Razumniki vseh dežel kontrolirajte se". Prav nič cinično pa na koncu predlagam, da se na vseh filozofskih smereh študija nemudoma prične s poukom novega predmeta z imenom Kultura dialoga v praksi.
-
To: Robi Petrič <robert.petric@xxxxxxxxxxxxxx>, <zgo-lista@xxxxxxxxxxxxx>
-
Subject: [Zgo-Lista] Re: [Zgo-Lista] Predavanje v Gorišnici
-
From: "Mitja GUSTIN" <mitja.gustin@xxxxxxxxx>
-
Date: Sun, 10 Dec 2006 20:17:36 +0100
-
Delivered-to: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
-
References: <052201c71c7e$80c43db0$6b07f9c2@robiugnchqhlfb>
|
Klubu študentov Gorišnica in vsem, ki željno iščete sorodnike med piskači v Divjih babah
na Idrijskem, predlagam da se ne zamujate s sedaj že resnično zastarelimi teorijami o
Slovanih (Slovani so Cigani), o Lublani (Lublana je bolana) in še čem ter se raje vključite
v najnovejše trende, to je v odkritje 21.stoletja:
piramide v osrčju Bosne, starejše od azteških in najmanj tako stare kot egipčanske.
In pri tem bodite pozorni saj s piramidami brez dvoma povežemo, po zaslugi Čolićeve
uspešnice Gori vatra, našo skromno vas Gorišnica.
To je prava stvar, ne pa kar en Dunaj in stari Brdavsi v zgodovinopisju !
Vkolikor potrebujete pomoč pri tem sem vam na voljo
mitja gustin
From: Robi Petrič
|
- [Zgo-Lista] Predavanje v Gorišnici, Robi Petrič
-
Prejšnji prispevek: [Zgo-Lista] Predavanje v Gorišnici, Robi Petrič
-
Naslednji prispevek: [Zgo-Lista] PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE DR. MILKA MIKOLE - DOKUMENTI IN P RICEVANJA O POVOJNIH DELOVNIH TABORISCIH V SLOVENIJI, Darko Fris
-
Prejšnji prispevek (urejeno po temah): [Zgo-Lista] Predavanje v Gorišnici, Darko Fris
-
Naslednji prispevek (urejeno po temah): [Zgo-Lista] PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE DR. MILKA MIKOLE - DOKUMENTI IN P RICEVANJA O POVOJNIH DELOVNIH TABORISCIH V SLOVENIJI, Darko Fris
-
Nazaj na:
|