Natisni

Bizovik - *Visoko

on . Posted in Ocvirki

mt_ignoreSosednje naselje moje domače vasi, nosi zanimivo ime Bizovik, po katerem se imenuje tudi avtocestni izvoz ljubljanskega obroča. Veliko ljudi me je že vpraševalo od kod ime, otroci so seveda v njem videli bizone, tujci pa so se lomili pri njegovi izgovarjavi. Od kod je torej izvor? Pretehtajmo splošno poznano razlago in njeno utemeljenost.

Avtor: Robert Petrič

Fužinski grad
Domačini vedo povedati, da je naselje lepo vidno s Fužinskega gradu, ki leži na nasprotnem obrežju Ljubljanice in je zatorej dobilo ime po svoji legi. O tem beremo v Wikipediji (nov. 2009):
"Ime Bizovik izvira iz Vis a vis (iz oči v oči), saj stoji nasproti Fužinskega gradu. Legenda pripoveduje, da je Fužinski graščak nekoč, ko je reka Ljubljanica zopet poplavljala, v čolnu pristal na vzpetini ob robu Golovca. Na tej vzpetini je ukazal postaviti manjšo kapelico, ki so jo kasneje povečali v cerkvico. V 17. stoletju je cerkvica dobila še višji zvonik in povečano - današnjo zunanjo podobo (danes cerkev Sv. Nikolaja v Bizoviku)."

Lega je tudi zares vidna. Res je tudi, da Deželopisna karta vojvodine Kranjske Janeza Dizma Florijančiča pl. Grienfelda iz leta 1744 (glej izsek zgoraj) ime kraja prikazuje kot Wisavik. Po načelu betacizma je tudi povsem običajna premena glasu b>v. V tem primeru je šlo najmanj za povratni betacizem (b>v>b), če že ne za dvojni (v>b>v>b). Takšni pojavi so prav v slovenskem jeziku zelo pogosti. Zaenkrat torej vse kaže v prid takšni razlagi. Vendar ne bodimo s tem prehitro zadovoljni. Kljub vsemu gre le za ljudsko izročilo (to zajema tudi teoretiziranje na Wikipediji).

mt_ignore
Grad Fužine iz Valvasorjeve "Slave"

In zares takšna razlaga ne zdrži teže dejstev. Kako to vemo? Kaj pa, če je graščak (Fužinskega gradu) bil vendarle Francoz? Hja, glede na podatke naj bi grad bil zgrajen med leti 1528 in 1557 in nikakor dosti prej. Kaj pa če se to ni nanašalo na pogled prav iz te stavbe? Pomislimo - kdaj neki je francoska beseda zašla v naše kraje? Najzgodnješa zapisana raba te fraze v angleščini npr. sega v leto 1751. Ime kraja pa je seveda veliko starejše. Takšno razlago lahko popolnoma ovržemo.

Snoj
Da je ime kraja mnogo starejše nam odkrije Marko Snoj v svojem Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (glej tudi Etimološki slovar, Snoj 2009). Na strani 63 pod geslom Bizovik našteje najzgodnejše znane omembe, ki segajo daleč v Srednji vek, in sicer: "1252 Holern, 1408 Holaren, 1490 Holler Supp". Ali ima to zares kaj opravka z današnjim imenom? Seveda ima, saj nemško Holler pomeni črni bezeg, domačini se pa sami še dandanes imenujejo bəzôvci (bezouci - mehčanje oz. izpad glasu g). Torej je prevod imena Holler Supp preprosto Bezgova župa (župa kot lokalna skupnost in ne juha, da ne bo kdo zaveden), kar bi lahko ustrezalo današnjemu imenu. Snoj torej ponuja razlago "bъzovikъ = bezgov gozd". Gre zagotovo za dosti smiselnejšo različico, vendar pa želimo raziskovati naprej.

Pot na visoko, *Visoko Weg, *Visoko vicus  
Po dolgem razmisleku in raziskovanju sem prišel na zamisel, da bi imenu "glavne" ulice v tej vasi dodal pomen. Pot na visoko. Kam? Visoko? Kaj je visoko? Načelen odgovor je seveda vzpetina, Golovec. Seveda, vendar pa morda ne gre le za pridevnik visoko ampak za ime Visoko. Gradišča v starejših obdobjih so se iz varnostnih razlogov gradila predvsem na vzpetinah. Kaj pa če je Visoko prav ime nekega takšnega gradišča (katerih je na tej vzpetini sicer več)? In kam nas to vodi? Lahko je Bizovik že pred 13. st. dobil ime, ki je vsebovalo to oznako - Pot na Visoko - *Visoko Weg, popačeno kasneje *Wisokweg ali Wisavik, vzporedno pa že premeno v *Bizokvik, Bizovik iz katerega so kasnejša nemška gospoda ime zmotno prevedli v Holler Supp. Še več, morda ime izvira celo iz rimskega obdobja in je končnica le okrajšava latinskega vicus  - visoko naselje (vicus=naselje, včasih celo ulica (npr. vicus tuscus)). Na vsak način je v tem Visokem nekaj neobičajnega, kar je vredno naše pozornosti. Žal seveda zaradi pomanjkanja neposrednih dokazov tega ne moremo trditi z gotovostjo, še manj pa se bodo s tem strinjali "zakarpatisti", saj druga slovenska beseda poleg veverice v latinščini že nima kaj iskati ...

Kako naprej? Počakajmo, morda pa se najde kak nov dokaz. Nič hudega, če bo vodil v drugo smer, samo, da se že enkrat izmaknemo papagajski stroki naših vrlih wikipedistov.